KRSKO

Krško je mesto in središče občine Krško, prizadeva pa si tudi postati središče regije Posavje. Poleg občine je tu tudi okrajno in občinsko sodišče, pošta, osnovna šola, Srednje tehnična šola, dve fakulteti, galerije, Valvazorjeva knjižnica, več podružnic bank in zavarovalnic, več podjetij, hotel, več gostinskih lokalov, policijska uprava, železniška in avtobusna postaja, odcep avtomobilske ceste Ljubljana-Obrežje, več cerkva, med njimi romarska cerkev posvečena sv. Rozaliji in samostan.

Lega in opis
Krško se širi v izteku savske soteske pred Krškim poljem na desnem in levem bregu reke Save med vzpetinami Rore, Johi in Trška gora (na desnem), Sremič, Kremen in Libna (na levem). Nekdanje prvotno mesto leži na desnem bregu, prepoznamo ga po povečini sklenjeni zidavi ob glavni ulici, ki poteka od nekdanjega kopališča na Savi do stadiona, s priključenim Žadovinkom in naseljem individualnih hiš na Griču pred Leskovcem. Sredi preteklega stoletja se je združil z Vidmom, ki leži na levem bregu z vinogradi v zaledju. Staro mesto se je zaradi lege med hribom in reko razvijalo počasi. Krško danes poznamo predvsem po naši edini jedrski elektrarni, ki deluje od leta 1981, znano pa je tudi po pridelavi vina in sadjarstvu.

Mesto ima za sabo pestro zgodovino, del je lahko vidimo že, če se sprehodimo po njegovih ulicah. V mestu najdemo kar nekaj zgodovinsko zanimivih zgradb. Nekatere še kažejo srednjeveški izvor, več je zakih iz konca 19. in začetka 20. stoletja. Najlepša med njimi je bila v času svojega nastanka gotovo v literaturi poimenovana Hartmanova hiša, delo italjanskega stavbenika Valentina Scagnettija. Zgradil jo je leta 1908, dokončal je le osrednji del in južno krilo.

Zgodovina
Območje je bilo od nekdaj primerno za naselitev, tukaj so našli zgodovinske ostanke iz prazgodovine (Kartuševa in Jermanova jama), ilirske in keltske ostanke (Libna, Dunaj) ter iz časa rimske zasedbe ostanke mesta in pristanišča pri današnji vasi Drnovo (Neviodunum). Prvič je Krško v listinah kot Gurkfeld omenjeno leta 895 skupaj z Rajhenburgom (današnja Brestanica), tržne pravice mu je podelil cesar Friderik 1391, mestne pa cesar Friderik III. 1477, ker je z utrjenimi mesti krepil obrambo države pred Turki. Leta 1573 so meščani pomagali upornim kmetom. Prav na Krškem polju je baron Turn potolkel kmečko vojsko s pomočjo uskokov in ujel vodje upora. V spomin na te dogodke stoji v Krškem pred Kulturnim domom spomenik Matiji Gubcu.

Med protestantsko reformacijo je bilo mesto zelo pomembno. Tukaj sta živela in delovala protestantska pridigarja Adam Bohorič in Jurij Dalmatin, ki sta oba povezana z utemeljitvijo slovenske kulture. V času protireformacije so v mestu zgradili kapucinski samostan in ga opremili z bogato knjižnico, s katero se samostan ponaša še danes. Ker so v samostanu prirejali teološke tečaje, ga cesar Jožef II. ni razpustil kot večino samostanov na Slovenskem. V času reformacije so bili v Krškem tudi številni čarovniški procesi, ki so se končali šele v začetku 18. stol.

Pomen Krškega je bil velik zaradi prometa, ki je potekal po Savi. V Krškem je bilo pristanišče in carinski urad. Od tukaj so z vozovi blago razvažali po Dolenjskem in na Kozjansko. Zaradi tega so bile razvite obrti (usnjarji, sedlarji, kolarji, krojači, gostilničarji, mesarji ...), v mestu pa je bila tudi ladjedelnica za popravilo savskih ladij.

V drugi polovici 19. stol. sta na razvoj mesta močno vplivala zakonca Hočevar, ki sta zgradila precej zgradb (okrajno in mestno glavarstvo, meščansko šolo v Krškem in ljudsko šolo na Vidmu, bolnišnico, več stanovanjskih stavb in cerkva). Krška meščanska šola je bila prva šola na Kranjskem (1877), kjer so poučevali v slovenščini. Bila je zgrajena zelo moderno in je v svojem sklopu že imela telovadnico.

Dolgo časa je bila krška znamenitost star lesen most, ki ga je 1866 zgradil Maks Stepišnik in je bil v uporabi dobrih sto let. Pred tem so se čez Savo prevažali z brodom. V preteklem stoletju sta na razvoj mesta nedvomno najbolj vplivali izgradnja tovarne celuloze in papirja ter jedrske elektrarne. Je pa bilo v Krškem razvito tudi tiskarstvo, v Zadružni tiskarni so leta 1923 natisnili prve slovenske grafike. Med drugo svetovno vojno je mesto utrpelo žrtve že kmalu na začetku. Poklonilo se jim je s poimenovanjem glavne ulice v centru mesta. Leta 1941 je bilo skoraj v celoti izseljeno.

Ljudje, povezani s Krškim
Skozi zgodovino je bilo s Krškim povezanih veliko pomembnih ljudi. Tu je svojo življenjsko pot sklenil znameniti topograf in zgodovinar baron Janez Vajkard Valvazor, na kar opozarjata plošča na hiši in spomenik, delo kiparja in medaljerja Vladimirja Stovička. Prav tako je vzidana plošča v nekdanjo hišo pisatelja Janeza Mencingerja. Pred nekdanjo meščansko šolo, kjer zdaj domujeta fakulteti za logistiko in energetiko, je na trgu, poimenovanem po Martinu Hočevarju tudi njegov spomenik iz leta 1894. Na nekdanjem pokopališču ob kapucinskem samostanu, ki je spremenjen v park, stoji njegov mavzolej, ohranjena sta grobova nekdanjega ravnatelja meščanske šole Ivan Lapajne in pisatelja Janeza Mencingerja, zraven pa je postavljena aleja zaslužnih mož. Tukaj je tudi veličasten spomenik žrtvam NOB, delo arh. Stanka Kerna.

V Krškem so živeli skladatelj, dramatik in igralec Janez Mihael Arh,mladoslovenski politik, državni poslanec na Dunaju in krški župan Viljem Pfeifer, avtor številnih prispevkov o sadnjarstvu in vinogradništvu Jože Šlibar, skladatelj Viktor Parma, matematik in fizik Anton Šantel in njegova družina, žena slikarka Agusta Šantel,sin slikar Saša Šantel. Iz Krškega pa izvirajo tudi: propagatorka ženske domače obrti Poldka Bavdek, strokovni publicist Otmar Mihalek, strokovni publicist in kmetijski inženir Alfoz Pirc, pesnica Matilda Klemenčič, pisateljica Vera Albreht-Kessler,zbiratelj starin Oton Aumann, slikar in grafik Jaro Hilbert, arhitekt Saša Sedlar, narodni borec in ustanovitelj ilegalnih tiskarn Milan Škerlavaj, strokovni pisatelj in sociolog Vlado Benko,publicist Nikolaj Polak, metalurg Anton Podgornik, strokovni pisatelj, pravnik-kriminalist Dušan Cotič, pripovednica in publicistka Elvira Dolinar-Sitting, pesnik in literarni zgodovinar Alfonz Gspan,slikar in grafik Jaro Hilbert, , matematik in pisec matematičnih učbenikov Albin Žabkar, strokovnjak za upravno pravo Ladislav Vavpetič, zdravnik Zvonko Šušteršič in še kdo.